O meni

Rodila sem se v Zagrebu staršem, ki sta mi po svojih najboljših močeh omogočila lepo otroštvo. Po naravi sem bila živahen, vztrajen in iznajdljiv otrok. Obiskovala sem I. Osnovno šolo v Celju, kjer nisem bila najbolj bleščeča učenka. Starša sta bila poštena delavca, zato sem vedela, da bom lahko v življenju nekaj dosegla samo, če se bom izobrazila in če bom trdo delala. Nisem imela veliko družbe, zato sem kot otrok obiskovala tečaj plesa, glasbeno šolo, gledališki tečaj in slikarski tečaj pri dr. Djemal-u Djokoviču. Na področju umetnosti in kreativnosti sem vedno blestela, tu sem našla svoj svet.

Zaradi očesne bolezni strabioze in očal z visoko dioptrijo nisem bila priljubljena, tudi učitelji v šoli so dostikrat bili diskriminatorni do mene, skratka nisem bila dobro sprejeta med svojimi vrstniki. Bolečine katere so mi bile povzročene s strani okolja, nisem znala reševati, zato sem velikokrat bila žalostna in sem bolečine tlačila.

Skozi Srednjo gradbeno šolo sem se komaj privlekla takrat ni nihče verjel vame. Doma tisti čas nisem imela podpore. Prvi in drugi letnik nisem opravila, tako sem izgubila možnost rednega izobraževanja na srednji šoli. Stiska v kateri sem se znašla je bila zelo velika. Mislila sem, da je to moj konec.

Prvo zaposlitev sem si našla kot snažilka v bolnici, kjer sem vsak dan čistila ordinacije zdravnikov. Nekega dne, me je ogovorila zdravnica. S svojimi besedami mi je vlila pogum in dala motivacijo. Ta gospa je verjela vame tako močno, da sem to začutila tudi sama. Ona me je pohvalila, povedala je, da res dobro opravim svoje delo. Tako sem po prvi pohvali po dolgem času res zacvetela. Gospa doktor je od tistega dne svetovala kaj naj storim, da obrnem življenje v pravo smer. Prvič v življenju sem imela neko osebo za vzgled in tej osebi sem zaupala ter verjela njenim nasvetom.

Vse je energija in ta vpliva na naša življenja.  Sedemnajst let sem posvetila branju knjig o osebni in duhovni rasti. Tako sem si prvič v življenju sestavila načrt rešitev problema in ga začela tudi izvajati. To je bila prva prelomnica v mojem življenju. Vsi koraki katere sem si zastavila so bili realni in dosegljivi, poznala sem veliko posameznikov kateri so uspešno zaključili srednjo šolo.

Najprej sem finančno poravnala izpite, na drugi srednji šoli pri drugih profesorjih, katerih prej nisem mogla opraviti že zaradi slabega odnosa s profesorji. Bila sem mnenja, da tudi, če bi znala vse, izpita ne bi opravila. To je bil razlog, da sem si uredila opravljanje izpitov v drugem kraju. Prvič v življenju sem imela občutek, da imam svoje življenje v svojih rokah. Po tem, ko sem opravila izpite, sem tudi uspešno opravila srednjo šolo.

Po srednji šoli, sem se vpisala na študij Kemije in kemijske tehnologije v Mariboru. Nisem imela velike izbire moje ocene niso bile bleščeče, zato sem se lahko vpisala na študij kamor ni bil visok naval vpisov. V drugem letu študija, sem s sošolko Majo nekega večera bila, na koncertu skupina Afir Bafir na Štuku. To je bil dan, ko se je dogodila druga največja prelomnica v mojem življenju. Priznam, da sem imela slab občutek, čutila sem, da se bo nekaj zgodilo.

Tudi sama sem že dolgo prosila vesolje, da mi pomaga najti ugodno rešitev, da bi lahko študirala želeni študij, nikakor same sebe nisem videla v vlogi diplomirane kemijske tehnologinje. Tistega večera je univerzum uslišal mojo prošnjo. To noč nisem prišla domov, bila sem udeležena v hudi prometni nesreči.

Zelo dobro se spomnim trenutka, ko so me izrezali iz osebnega vozila Suzuki Maruti v katerega je z silo 100 km/h trčilo vozilo BMW. Zbudila sem se v bolnišnici Maribor, popolnoma nepokretna, zabuhla in otekla, brez spomina. Zdravniki so mi povedali, da bo okrevanje dolgo, imela sem zlom medenice, kolka na treh mestih in delno izgubo spomina. Več dni sem ležala v bolnišnici. Zato imam razumevanje do posameznika, ki ima zdravstvene težave s telesom. Zdravnike sem prosila, da mi pojasnijo zakaj ne morem hoditi. Povedali so mi, da bom nekoč hodila, a da bom šepala. Že od malih nog sem rada plesala, takšni stavki in takšna miselna naravnanost zdravnika mi ni bila všeč.

Ko sem bila v nezavestnem stanju, tisti moment trka se je v meni nekaj močno premaknilo. Ne, nisem videla tunela in na koncu tunela svetlobo. Niti nisem videla boga v neki telesni obliki. Čutila sem prisotnost nečesa večjega od svojega uma, telesa in duha. V meni so močno odmevale besede. Samo eno možnost imaš, samo eno življenje, ne čakaj. Vse to je vodilo v odločitev, da sem bolnišnico zapustila na lastno odgovornost. Vedela sem, da bom lahko plesala in da bom lahko normalno hodila. Odgovor sem morala poiskati v sebi. Že dolgo vem, da alternativna medicina, pravilna prehrana, ravnovesje okolja v katerem bivamo, pravilna naravnanost misli in energija, voda ter zelišča pripomorejo k samozdravljenju. Prijateljica Maja s katero sem bila udeležena v prometni nesreči, mi je dala pismo, v tem pismu sem imela podatke o zavarovanju. Povedala mi je, da bom prejela odškodnino. To je bil dokončen znak, da sem se odločila poslušati svojo lastno vibracijo, kljub temu, da doma staršem tega nisem povedala, v bolnišnici so močno nasprotovali. Bolnišnico sem zapustila v vozičku in tu se je začela moja pot uspeha, samozdravljenja in svobode.

Bil je petek, zato sem se odločila, da bom najprej telo napojila z zvočnimi vibracijami, moje telo je kipelo v želji po plesu. Tisti čas sem se preživljala tako, da sem delala v Ambasadi Gavioli kot barista na glavnem plesnem podijumu. Ta dan je imel David Morales svoj glasbeni nastop. Poklicala sem kolegico, odpeljali sva se v Izolo, nihče ni vedel za mojo terapijo. Voziček sva skrili v študentski sobi, z berglami sem si pomagala. Sodelavci so me toplo sprejeli v Ambasadi Gavioli na VIP vhodu, posedli so me zraven Dj Davida Moralesa. Celo noč sem sedela, pustila sem, da vsaka vibracija prepoji moje telo. Bila sem gibalno ovirana vendar pa je zgornji del trupa lahko plesal.

Tako sem prvič po dolgem času začutila intervalno gibanje telesa po ritmu. To noč sem čutila ljubezen v zvoku in okušala energijo ljubezni do plesa in glasbe, tako se je moje zdravljenje začelo. To maso energije ljubezni vseh udeleženih posameznikov sem zaužila skozi vse pore svojega obstoja.

Znova sem se učila hoditi. Za celjenje trojnega zloma v kolku in medenici sem potrebovala veliko časa. Ta čas sem izkoristila za branje knjig, samospoznavanje in sprehod na bregljah. Za razdaljo 300 m sem potrbovala več ur. Prijatelji s študija kemije in kemijske tehnologije so mi svetovali in prinesli zeliščne čaje in doma so mi domači stali ob strani. Tako sem tudi čez čas popolnoma okrevala in shodila.

Ponovno sem se poglobila vase, sem brala znanstvene knjige o zdravju telesa, probala vse kar je bilo na voljo, yogo, reiki, meditacije, theta healing….

Dobila sem drugo priložnost. Odločila sem se, da bom zaživela svoje sanje. Tako se je pričela moja pot do uspeha.

Naredila sem načrt, da bom šla študirat Organizacijo in management v Kranj. Zato sem morala trdo garati, moje srednješolske ocene niso bile visoke, zato sem si lahko plačala le izredni študij. Za izredni študij je bilo potrebno odšteti 500 000 tolarjev. Take vsote denarja nisem imela niti sama, niti nihče doma, da bi mi lahko posodil. Iskala sem delo, pa vendarle, ga nikakor nisem našla. Bila sem popolnoma obupana, vedela sem, da, če ne bom takoj pričela z delom, da ne bom zaslužila vsote, ki jo potrebujem za študij.

S svojim obupom in razočaranjem, sem šla v naravo, k potoku, kjer me nihče ni mogel videti, da sem se jokala. Solze razočaranja in obupa so mi tekle po obrazu, z mislijo, da ne bom mogla uresničiti svoje sanje. Z rokami sem se dotikala zemlje in prosila vesolje, da mi pomaga najti rešitev. V tem času sem že imela različna srečanja z duhovnimi voditelji. V tem trenutku mi je zazvonil telefon, na drugi strani je bil prijatelj Boštjan. Vse kar se mi je tisti trenutek dogajalo sem povedala prijatelju in ta je odvrnil, da kliče, ker ima službo zame. Takoj sem začela z delom natakarice in nočnega čuvaja, da sem si prislužila denar, za delno plačilo šolnine.

Tisti čas, sem imela velike težave s komunikacijo s starši, niti mi niso verjeli, da toliko delam. Čez dan sem stregla pijačo, čez noč sem prespala v jurčku sredi mesta, da sem pazila, da kdo kaj ni ukradel. Domov sem odhajala le na tuš ter menjavo oblek. Verjamem, da mati takrat ni zaupala mojim osebnim načrtom. Na koncu sem 29. avgusta imela 250 000 tolarjev za šolnino Organizacije in Managementa v Kranju.

Zaradi tako neverjetnih dogodkov, ki sem jih sama izkusila, verjamem, da vsak zmore vse kar si zamisli, jaz sama, sem ta primer, le pot ti moram pokazati, ti boš pa stopal/a.

Od izplačane zavarovalnine od prometne nesreče, sem si poravnala preostali del šolnine na Fakulteti za organizacijske vede. Diplomirala sem z odliko na tematiko Evalvacija kakovosti študijskega procesa na UM.

Med študijem sem se priključila študentskemu časopisu Organon, časopis študentov Gorenjske, kjer sem pisala članke 5 let. Vedno sem znala izkoristiti priložnost biti iskrena in prositi za pomoč, hkrati pa ponuditi prostovoljno delo kot delovno preizkušnjo.

Peter je bil moj prvi šef v novinarskih sferah in njemu sem lahko hvaležna, da je začutil mojo iskreno namero in željo postati novinarka. Vedela sem, da je mediski svet ključni faktor pri uspehu. Tako so se mi odprla vrata v svet novinarstva v katerem delam še danes. Za seboj imam več sto novinarskih prispevkov, več kot sto petdeset intervjujev z uspešnimi posamezniki.

V času študija sem bila predstavnica Študentskega sveta na Fakulteti za organizacijske vede in na Univerzi Maribor. Svoje izkušnje sem razširila tudi na televizijske ekrane, tako sem kot študentka in novinarka delala za POP TV na Kolpafestu, na TV3 kot novinarka v oddaji VIP Magazin.

Kasneje sem bila izvršna urednica Perla mode ter novinarka za revijo Profit. Prijateljica Tia, mi je odprla vrata v svet mode, njej sem zelo hvaležna za vsako vez in vsak trenutek. S Tio sem sodelovala v nadaljevanki 7 dni življenja modela, vrtela se je na TV 3, organizirala modne revije v Portorožu Alayi in Red carpet v diskoteki Escape v Celju, ter soustvarila nekaj kolekcij oblačil.

Ves čas študija sem umetniško ustvarjala zato sem ustvarila veliko zbirko slik. Slikarstvo me pomirja in uživam v njem. Vse slike katere so naslikane so razprodane. Slikarske razstave sem imela v Teatru v Celju, na Srednji tehniški šoli, V klubu Kljub Celje, na Fakulteti za organizacijske vede, in še in še. Na tematiko ogledalo duše in Neznano v skritem. V sklopu slikarskih razstav sem s pomočjo kreativnih prijateljev so-ustvarila kataloge slik, katerih slike so danes na stenah lastnikov in vibrirajo pozitivno energijo v prostoru.

V tem času sem se zaljubila in rodila sina Denisa. Moj sin je moj sonček in mi pomeni vse na tem svetu. Materinsko delo mi je spremenilo življenje. Kljub otroku sem bila zelo aktivna, praktikum sem opravljala na Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, na uradu za meroslovje. Tam sem se največ naučila od Dr. Karmen Kern Pipan.

V času nosečnosti sem se pričela zavedati, da bom sama vzgajala sina, zato sem bila v depresiji. Vsak dan sem se zaradi stresa in skrbi redila. V nekem trenutku to je tisti čas, ko sem se začela zavedati kaj sama sebi delam, sem že tehtala 120 kilogramov. Bila sem sama sebi težka, bila sem zasičena s strupi, v stiski, venomer sama z otrokom v mestu brez pravih prijateljev. Zgodilo se mi je najhujše. Lastnica stanovanja v katerem sem bivala z otrokom in fantom je pričela z prodajo stanovanja. Sredi sezone sem ostala z otrokom na cesti s fantom na katerega se nisem mogla zanašati. V stiski sem se odpravila z otrokom do staršev fanta, oni so bivali v Kranju. Niso imeli dovolj prostora, da bi nas sprejeli. Problem je bil zelo velik, nikakor nisem mogla najti primernega stanovanja. Na razpolago so bila zgolj stanovanja višjega standarda.

Na koncu sem se na vrat na nos selila v nadstandardno stanovanje, tu mi je na besedo pomagal lastnik Mark. Nadstandardno stanovanje sem plačala z denarjem, ki sem ga zaslužila s praskanjem sten in pripravo sten na freske v cerkvi v Kranju. Zaradi težjih pogojev dela sem prejemala nadsandardno plačilo. Stanovanje je imelo savno, jacuzzi in fitnes.

To je bil moment, ko sem se zavedala, da lahko izkoristim edinstveno priložnost in si vrnem postavo. Hujšanje iz 120 kilogramov na 60 kilogramov ni lahka naloga. Veliko samoizobraževanja, odrekanja in discipline je potrebne, da je hujšanje pravilno. Sama sem si pomagala tako, da sem najela strokoven tim, kateri mi je stal ob strani. Nisem bila bogata in nisem si mogla privoščiti tega tretmaja. Napisala sem idejo in šla od fitnesa do fitnessa v Kranju. Fitness center Mega-center mi je ponudil profesionalno pomoč, s tem, da smo celotno preobrazbo fotografirali in na koncu tudi celo zgodbo objavili v medijih. Po dveh letih sem shujšala na 60 kilogramov in postala model. Ustvarila sem svoje modne kolekcije oblačil in jih tudi razstavila ter prodala. Vso znanje kako mi je uspelo si lahko pridobiš z nakupom priročnika.

V vsem tem času je v meni ostala želja, da postanem diplomat, da se bom lahko borila za človekove pravice, da bom lahko zgled, da lahko prepotujem svet. Pričela sem s prostovoljnim delom pri British Council Ljubljana kot advokatka za klimatske spremembe. S skupino prostovoljcev smo ustvarili projekt En dan brez mesa in bili povabljeni na praznovanje rojstnega dne Kraljice Elizabete II,.

Kraljica Elizabeta II je za rojstni dan prejela v dar moje umetniško delo, sama pa sem prejela prestižno nagrado za delo in organizacijo konference o dnevu brez mesa v Sloveniji. Moja kariera v diplomacijo je bila odprta, imela sem prvo priporočilo tako visokega ranga. Peter mi je povedal, da obstaja magistrski študij mednarodnih diplomatskih ved, kjer je predmetnik pravnega značaja in točno to kar sem si želela. Kandidirala sem na izbrani študij na Brdu pri Kranju s priporočili Fakultete za organizacijske vede, kjer se je začela moja pot zagovorništva človekovih pravic. Kot študentka sem vsa leta bila predstavnica študentskega sveta ter predstavnica sveta Univerze Maribor, kjer sem uspešno zagovarjala študentske pravice in sem bila v vseh komisijah za študentske zadeve za kar sem prijela priporočilo Fakultete in Univerze Maribor.

Dočakala sem svoj cilj, da sem bila sprejeta na Fakulteto za dražvne in evropske študije. Začetki so bili zelo težki, nikoli nisem študirala prava, vsi predmeti so bili povezani z zakonodajo in pravom. Študij sem končala ob delu na Občini Kranj, na oddelku za geodezijo ter na poziciji odnosov z javnostmi v politični stranki. Magistrski študij mednarodnih in diplomatskih ved sem uspešno zaključila z magistrskim delom pod  naslovom “Intelektualna lastnina v digitalnem svetu in piratstvo”.

Znašla sem se na razpotju. Želela sem delati v diplomaciji. V tem času sem postala samohranilka. Sina Denisa sem od njegovega drugega leta praktično vzgajala sama. Imela sem le stvari in znanje, sebe in otroka. Starši so mi pomagali kolikor so lahko. Mama mi je vedno stala ob strani tako, da je pazila mojega otroka, za kar sem ji neizmerno hvaležna.

S pomočjo pravih svetovalcev sem verjela vase. Zavedala sem se, da s tem, da bom sedela doma, ne bom postala diplomat. Odločila sem se reagirati v dani situaciji in storiti vse kar lahko, da uresničim svoj cilj. Po naključju sem na spletu našla obvestilo, da iščejo prostovoljce na Inštitutu za kulturno diplomacijo in poslala sem prošnjo za sprejem.

Tisti čas nisem imela denarja za tako prostovoljno delo, niti pogojev, saj sem bila samohranilka. Odločila sem se, da bom vložila v ta cilj vse kar imam. Imela sem znanje in stvari, da sem si lahko finančno privoščila izkušnjo dela v diplomaciji sem prodala vse kar sem imela in je imelo neko vrednost. Uredila sem splošno prodajo stvari. Ko sem se odločila, da bom dosegla cilj, sem delala vse kar sem lahko v dani situaciji za dosego cilja.

Tako sem nekega dne brskala po internetu, našla oglas in se prijavila. Svoje delo sem nadaljevala v Belinu na Inštitutu za kulturno diplomacijo ICD Berlin. Starši so mi v trenutku priskočili na pomoč in več časa skrbeli za mojega sina Denisa. Denis je bil star tri leta, ko sem šla v Berlin s 3500 euri. Najela sem sobo preko interneta, priznam, da me je vera vase spremljala ves čas, nisem vedela v kaj se spuščam. V Berlinu me je pričakala prijazna Nina pri kateri sem živela, prekrasni sodelavci ter profesionalen odnos in svetovna diplomacija. Tri mesece sem delala, dala vse od sebe, organizirala sem tri vrhunske medanarodne konference z elitnimi državnimi uradniki, Ministri, Predsedniki. Po treh mesecih so me sprejeli in dobila sem prvo zaposlitev v Berlinu postala sem diplomat in tako ponovno uresničila sanje.

Zaradi narave dela ter zahtevnosti ni bilo možnosti, da bi kot samohranilka pripeljala svojega sina Denisa v Nemčijo, zato sem se odločila, da se vrnem nazaj domov, k sinu Denisu. V Celju sem tudi ustvarila svoj stalni dom, svojo bazo. Takoj po vrnitvi iz Nemčije sem bila zelo aktivna, delala sem na odnosih z javnostmi pri filmu Izhod. Odprla sem svojo nevladno organizacijo Civilno združenje za zaščito človekovih pravic na pobudo prijatelja Aljoše, kjer delam tudi danes. Ustvarila sem veliko projektov med drugimi tudi Counter Culture Festival, konferenco o človekovih pravicah, izvedla sem vrsto delavnic o izboljšanju življenja, korakih do uspeha, izvedla serijo pravnih in drugih organizacijskih delavnic ter prireditev.

Danes želim tebi pomagati do tvojega uspeha in pokazati vse potrebne korake. Pokazala ti bom vse tiste korake, katere potrebuješ do cilja.

Vse kar želiš lahko postaneš tudi ti, le dovoli si. Moja zgodba je le primer uspeha, dokaz, da lahko postaneš karkoli si želiš.

Zato naredi prvi korak in energetsko uravnovesi telo, duha in um.


ZAHVALA

Zahvala spletno stran:

  • prva verzija: Bavant Design – ZAVODU KREATIVNIH IDEJ – Jure Plestenjak več na www.bavant.eu .
  • trenutna verzija: Anja Hauptman

Zahvala za izgled logotipa gre:

STILGRAFIKI, OBLIKOVALSKI STUDIO – Laura Pompe Sterle s.p. več na: http://www.stilgrafika.si in grafika@gmail.com

Zato se iskreno zahvaljujem podporo, pomoč in vse ostalo in iskreno priporočam tako Zavod kreativnih idej kot tudi Sligrafski, oblikovalski studio. Vse je energija in oba sta pripomogla h vizualnemu izgledu spletne strani kot tudi s strokovno podporo v smislu nasvetov glede postavitev in upodobitev celotnega projekta Pot k uspehu. Tu smo da skupaj ustvarimo lepši in boljši svet.